Šest mladih gimnazijce se znajde na točki tik pred vstopom v odraslost, ki ga simbolizira opravljena matura in maturantski ples. Sanje o velikem velikem, krasnem plesu, se sprevržejo v nočno moro: »To smo mi. Nova generacija. Kakšen svet bomo gradili? Ali bo svet gradil nas? Bomo imeli otroke? Bomo imeli hiše, službe? A bom lahko šel na morje, kadarkoli si bom zaželel? A sploh še bo morje?« »Maturantski ples mora bit popoln, sicer nič nima smisla. To je slovo od najpomembnejših let našega življenja. Zato se mora kar najbolj približat našemu sanjskemu maturantskemu plesu.« »Ne, pomembno je izgubit nedolžnost, ker jaz resno ne mislim ostat virgin na faksu.« »Najprej nas zatrejo in nam vsilijo razmišljanje, da itak ne moremo nič doseč, potem pa pričakujejo, da spremenimo svet na bolje in da se začnemo postavljat zase ter razmišljat s svojo glavo.« »Ti, ma kje so moje artičoke?«
Mogućnost zabavljanja kod ptica
REČ REDITELJA “Jednog dana ćemo svi nestati. Neće nas više biti. Ali pre toga