Zaključil se je 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije

Share on facebook
Share on google
Share on twitter
Share on linkedin
S slovesno podelitvijo nagrad se je v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor zaključil 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. To je nacionalni bienalni festival, ki v svoj program uvršča najboljše slovenske lutkovne predstave preteklih dveh sezon, tokrat po izboru selektorja Roka Bozovičarja. Najboljša lutkovna predstava zadnjih dveh sezon je predstava Biti Don Kihot, ki je nastala v koprodukciji KD Matita in MCLU Koper.

S slovesno podelitvijo nagrad se je v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor zaključil 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. To je nacionalni bienalni festival, ki v svoj program uvršča najboljše slovenske lutkovne predstave preteklih dveh sezon, tokrat po izboru selektorja Roka Bozovičarja. Najboljša lutkovna predstava zadnjih dveh sezon je predstava Biti Don Kihot, ki je nastala v koprodukciji KD Matita in MCLU Koper.

Predstave je ocenjevala mednarodna strokovna žirija v sestavi: Zala Dobovšek, Špela Čadež in Marek Waszkiel. Žirija je v svojem poročilu zapisala:

V času 11. bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije smo si ogledali 12 tekmovalnih predstav, ki jih je zaznamovala izjemna estetska in vsebinska raznolikost. Prepoznali smo širšo vključenost občinstev, saj je izbor skozi pester nabor formatov in tematik nagovarjal malčke, najstnike in odrasle. Selekcija je izkazovala dobrodošlo selektorsko stališče o nenehnem preizpraševanju in redefinicijah lutkovne oziroma animirane umetnosti. Večina ogledanih predstav je razpirala angažirane razmisleke o možnosti, kaj vse je lahko animirano; ne le lutke ali predmeti, temveč tudi zvoki, svetlobe, barve in stanja. Skupaj s široko raznovrstnostjo metodologij in razpiranja pomenov lutkovnega medija, je bilo na festivalu jasno občutiti potrebo ustvarjalcev in ustvarjalk, da problematizirajo aktualna družbena stanja; kar nekaj predstav je namreč izpostavljajo ekološke motive in tudi kritično reflektiralo »novo realnost«, ki nam jo globalno kroji virus. Videli smo živahen spekter različnih lutkovnih tehnologij, scenografskih inovacij in vsebinskih raziskovanj, pa tudi projekte, ki so se s svojo pogumno eksperimentalnostjo dotaknili skrajno robnih in občutljivih eksistencialnih vprašanj.

Nagrade 11. bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije:

NAGRADA ZA NAJBOLJŠO UPRIZORITEV

Biti Don Kihot (KD Matita, MCLU Koper)

Biti Don Kihot je temperamentna lutkovna ekskurzija, kjer v estetiko natančno urejenega kaosa pronicajo aktualni drobci Cervantesovega romana. Uprizoritvena večplastnost je prisotna v vseh segmentih njenega izrekanja. Biti Don Kihot ni le predstava, je samosvoj izkustveni dogodek, ki prek mozaičnega principa kratkih animiranih prizorov, glasbe in improvizacije ustvari dinamično vzdušje presenetljivih prebliskov, improvizacije in igrivosti, a tudi kritičnega uvida v realnost. Mojstrsko obvladovanje širokega spektra animiranih objektov in obenem pronicljiva refleksija sveta, v uprizoritev vneseta noto nujnosti po nenehni redefiniciji (lutkovne) umetnosti in tudi družbe, v kateri ta nastaja.

NAGRADA ZA NAJBOLJŠO REŽIJO

Matteo Spiazzi za predstavo Ostržek (Lutkovno gledališče Maribor)

Ostržek v režiji Mattea Spiazzija, tudi avtorja priredbe, odraža močno avtorsko estetiko, ki črpa navdih iz premišljenega minimalizma odrskih izraznih sredstev. Z uporabo vsakdanjih predmetov in nenehnega vračanja k lesu kot temelju zgodbe in tudi lutkovne umetnosti predstava načelno vztraja v komorno intimnem vzdušju. Močna idejna osredotočenost je pozorna na učinke animatorja, med njim in objekti se vzpostavi izjemna pripadnost in s tem neprestan živahen dialog med igranim in animiranim.

NAGRADA ZA NAJBOLJŠO ANIMACIJO/IGRO

Miha Bezeljak v uprizoritvi Ostržek (Lutkovno gledališče Maribor)

Ostržek v interpretaciji Mihe Bezeljaka odraža izjemen čut za improvizacijo, humor in senzibilnost. Vrhunsko animacijo lutk in objektov, pa tudi občinstva, zaznamujejo izjemna izvedbena prisotnost, iznajdljivost, želja po eksperimentiranju in navdihujoče kršenje odrskih »pravil«.

Asja Kahrimanović, Iztok Lužar, Zala Ana Štiglic v uprizoritvi Tihožitje (Lutkovno gledališče Ljubljana)

Animatorki in animator se v skrajno specifični in tehnološko zapleteni estetki imitiranja ne le pravih, pač pa resničnih zajcev izkažejo kot kolektiv, ki obvlada pogoje izjemne natančnosti in dinamičnega usklajevanja. V svoji funkciji so suvereni in hkrati tudi izjemno spoštljivi, predvsem pa dovzetni za nove forme animacijskih tehnik.

NAGRADA ZA KONCEPT

Tin Grabnar za uprizoritev Nebo nad menoj

Tin Grabnar v uprizoritvi Nebo nad menoj elemente zgodbe, scenografije in režije preplete v inovativen princip podajanja aktualnih ekoloških problematik najmlajši generaciji. Pri tem izhaja iz domiselne scenografske platforme, ki zanimivo preizprašuje lutkovno metodologijo, hkrati pa v dogajanje vnaša tudi podtekste in skrite simbole. Avtorjeva ideja je inovativna in odpira nove spektre lutkovne umetnosti.

NAGRADA ZA DRAMATURGIJO

Miha Razdrih (Biti Don Kihot)

Dramaturgija uprizoritve Biti Don Kihot izhaja iz ideje »urejenega kaosa« in se sočasno ukvarja na več nivojih reprezentacije. Natančno poskrbi za odmerjeno vključevanje referenc iz izvirnika, a še pomembnejša je v zagotavljanju kompaktnega celostnega odrskega dogajanja. Na videz raztreščena in nenadzorovana narativnost predstave je pravzaprav izrazito taktična, zaznamuje pa jo tudi svojevrstna notranja logika nereda in prostih asociacij.

NAGRADA ZA CELOSTNO LIKOVNO PODOBO

Brane Solce za uprizoritev Tjulenj

Brane Solce uprizori čarobno atmosfero severnega pola s preprosto uporabo belega papirja. Vsak odtrgan košček zmečkanega papirja se s pomočjo odličnih animatorjev hitro spremeni v ribo, lisico ali smučarja. Spreminjanje oblik v papirnati krajini ustvari prelepo igro podob v soju severnega sija. Gre za izstopajoč primer »materialnega gledališča«, v katerem papir dobi svojo zelo razplasteno in nenehno razvijajočo se identiteto.

NAGRADA ZA LUTKOVNO TEHNOLOGIJO

Zoran Srdić za uprizoritev Tihožitje

Tehnologija oživljanja mrtvih živali nas presune skozi natančno uporabo lutkovne tehnologije. Vsak detalj je premišljen in dosledno sledi posnemanju realističnega gibanja živali. Nekaj, kar je bilo včasih živo, je lahko s pomočjo lutkovne tehnologije znova oživelo. Ključno vlogo pri realizaciji projekta odigra tehnologov poznavalski doprinos.

POSEBNA NAGRADA ŽIRIJE ZA UPRIZORITEV Reči reči: Nagrada za igrivo kritiko (ne)uporabnih plastičnih predmetov

Predstava nas na igriv način spodbudi k razmišljanju o prekomerni (ne)uporabi plastičnih predmetov okoli nas. Predmeti, ki se nam v nekem trenutku zdijo nepogrešljivi, se lahko na koncu spremenijo v velikansko pošast, ki neizbežno grozi obstoju življenja na našem planetu.

Na zključni slovesnosti festivala so bile podeljene tudi Pengovove listine in Klemenčičeva nagrada, ki jih podeljuje UNIMA Slovenije. Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo je prejela lutkovna ustvarjalka Eka Vogelnik, Pengovove listine pa igralec Miha Bezeljak, režiser Tin Grabnar in samostojni lutkar, lutkovni tehnolog Žiga Lebar.

Festival se je zaključil z gostujočo predstavo Tihi deček gledališča za otroke iz Kragujevca.

Ostavite komentar:

Pročitajte još:

Pratite nas:

O nama:

OD MALIH NOG(U) je regionalna platforma za razvoj i afirmaciju pozorišta/kazališta/gledališća/teatra za d(j)ecu i mlade. Okuplja organizacije i umjetnike koji svojim edukativnim, umjetničkim te teorijskim radom žele promijeniti stanje u sektoru.