Začenja se festival Kalejdoskop

Share on facebook
Share on google
Share on twitter
Share on linkedin
Festival Kalejdoskop je festival sodobne odrske umetnosti, ki je namenjen otrokom, mladim in odraslim in že 14 let v juniju naseljuje najrazličnejše lokacije Kranja in Ljubljane. Letošnji se bo odvijal v petek (11.6.) in soboto (12.6.), v Kranju z eno posebnostjo - vsi dogodki bodo integrirani v zunanji prostor: znameniti Prešernov gaj, piktureskni kanjon reke Kokre in ulice starega mestnega jedra.

PROGRAM 11.6.2021
https://fb.me/e/TkZiYgW8
GLOBUS / 17.00
POSLEDICA p.2 / odprtje razstave
(voden ogled z Urško Medved)
Avtor: Urška Medved
Produkcija: KUD Qulenium Ljubljana,
Koprodukcija: KD Qulenium, Pekinpah
»Po končanem performansu ostanejo sledi. Sled znoja na tleh, sled mavca, s katerim sem plesala, kri za nohtom palca. In potem? Posledice, snovne in nesnovne.«
Posledica je transdisciplinarni projekt, ki skozi obravnavo prostora in časa ter prisotnosti in odsotnosti tvori vez med performativno in vizualno umetnostjo. Kaj se zgodi, ko nastopajoča odide? Ali prisotnost določa perfromans in ga torej odsotnost spremeni v nekakšno razstavo ali performans brez performerja? Avtorica se osredotoči na večdisciplinarno povezljivost lastnega telesa s tekstilnim medijem, na razmerje med živim in neživim. Kaj je mogoče reči o njunem sobivanju? V procesu nastali tekstilni objekti po njenem odhodu ostanejo, njihova snovnost se po odhodu ne spremeni, vendar beležijo avtoričin obstoj pred časom njenega odhoda. Čas pred določenim začetkom. So sledi, ki ostanejo.
Posledice želijo doseči transformacijo performativne umetnosti, katere značilnost sta minljivost in neponovljivost ter jo tako prestaviti v področje vizualne umetnosti, ki dovoljuje bivanje v prostoru in času. Toda, kje se izrisuje meja med njima? Ali se?

PREŠERNOV GAJ / 18.00
GIBOTRON – solo plesne miniature Qulenium z gosti
Na Gibotronu se bodo s svojimi solo koreografijami predstavili ustvarjalci, ki delujejo v okviru Quleniuma. Med njimi bodo posamezniki, ki so se prvič srečali s svojim solističnim procesom in tudi tisti, ki so že uveljavljeni na državnem in mednarodnem nivoju.

PREŠERNOV GAJ / 19.30
Lahkotnost / plesna predstava (Ana Romih)
Ideja, izvedba, koreografija: Ana Romih 
Svetovanje: Saša Lončar
Dramaturgija: Jasmina Založnik
Fotografija: Urška Boljkovac in Matija Lukić
Svetovanje pri strukturiranju pesmi: Kaja Janjić
Glasba: Slavko Stojakovič (Veztax)
Kostumografija: Tina Pavlin
Produkcija: KUD Qulenium Ljubljana
Koprodukcija: KD Qulenium Kranj, Kino Šiška
S podporo Mestne občine Ljubljana, Mestne občine Kranj, JSKD, Pionirski dom – center za kulutro mladih
Avtorico v solu Lahkotnost prvenstveno zanimajo taktike in strategije, s katerimi poskušamo povrniti telesu in misli nekaj tiste lahkotnosti v prisotnosti, ki jo običajno občudujemo pri otrocih ter načini, ki nam omogočajo, da se odtrgamo od navlake, ki jo posamezniku nalaga turbo kapitalistični ustroj.
Avtorica se poigrava z metodami, h katerim se zatekajo posamezniki, da bi se osvobodili spon, katere jih bremenijo. Uveljavljene pristope vzpostavi in prevaja v gibalni material, ga postopoma plasti in osvobaja šablonske recepture. Z vnosom ironije in humorja razbija enoplastno razumevanje ter tudi gledalca popelje v lahkotnejše stanje.

PREŠERNOV GAJ / 20.30
LSLSLS / Plesna predstava (Lana Hosni in Matej Kejžar) Scenografinja, oblikovalka luči: Petra Veber
Producent: Žiga Predan Produkcija: Pekinpah & Matej Kejžar
V večletnem raziskovalnem in kompleksnem projektu Language Sausage (LS) nas Matej Kejžar sooči s plesnim performansom LSLSLS, v katerem sodeluje s hrvaško plesalko Lano Hosni. Digitalno zoperstavi telesnemu. Aktualnosti in skorajda samoumevnosti »digitalne« paradigme v sodobnosti ne jemlje zlahka, temveč prepoznava nujnost mišljenjske in umetniške potopitve v samo jedro te teme, v dinamike načinov obstoja. »Digitabilnost je razdrobljena in nevidna, v nasprotju s telesnostjo, ki je konstantna in analogna,« poudari in doda: »Digitalizacija je abstraktna, kar ima svoje učinke na procese utelešanja v digitalnem okolju.« Kejžar v delu LSLSLS pooblasti posameznika, plesalca, da direktno izkusi obstoječe digitalne strukture, a to naj nujno počne pod težo dvoma. Še več, ustvari naj nove strukture. Z drugimi besedami, LSLSLS je umetniška raziskava o načinih bivanja v prenasičenem digitalnem okolju, na vmesniku digitalnega in fizičnega ter vpraša: kako se v resnici »čuti« digitalnost?

PROGRAM 12.6.
https://fb.me/e/Y4CVkouG

PREŠERNOV GAJ / 12.00
GIBOSKOP / produkcija Qulenium in pridružena članica JSKD OI Kranj s Plesno revijo Hopla 2021

MAISTROV TRG / 18.00
KOVČEK / Absurdistična predstava
Produkcija: Gledališče Nebo
Scenarij: Petra Stare
Likovna zasnova, scenografija: Andrej Štular
Kostumografija: Ksenija Ponikvar
Režija: skupinsko delo
Sodelujejo: Neža Štular, Ana Štular, Mina Lenardič, Zarja Broder, Jernej Šmid, Bojan Pretnar, Ksenija Ponikvar, Andrej Štular, Petra Stare, Tisa Gizdavčić, Marko Kovačič, Uliana Dorofeeva, Irina Dorofeeva, Irina Vehovec, Vanja Legac, Mare Kern, Tomaž Štular, Milan Perne, Lucija Čermelj, Dalaj Eegol, Nace Fojkar
Kovček je predstava, inspirirana z literaturo ruskega avantgardista Daniila Harmsa. V njej se avtorjeva življenjska zgodba prepleta z odlomki iz njegovih del. Harms si je prizadeval za celostno gledališče, kjer so vse uprizoritvene prakse enakovredne. V predstavi se prepletajo literarni, likovni, glasbeni, lutkovni, gledališki, gibalni in performativni elementi. Kovček je “trk stvari”, pri katerem se pojavljajo nasprotja in izvedbeni načini, ki so jih uporabljali tako Harms kot drugi nadrealisti in absurdisti tistega in kasnejšega časa.

PREŠERNOV GAJ / 19.00
Neke noči neke deklice umirajo / Koreopoezija (Mojca Kasjak)
Produkcija Zavod MOJa KreacijA Maribor
Avtorici projekta: Katja Gorečan in Mojca Kasjak
Avtorica poezije in dramaturgija: Katja Gorečan
Koreografija, odrska postavitev, režija, izvršna produkcija: Mojca Kasjak
Dramska interpretacija poezije, avtorica uglasbene poezije in režija: Alenka Vidrih
Izvajalke in soustvarjalke, kreacija giba: Petja Golec Horvat, Ivana Kocutar, Ajša Mara Kacjan, Simona Bobnar Radenković
Oblikovanje zvoka: Toni Soprano Meneglejte
Oblikovanje svetlobe: David Orešič
Izdelava kostumov: Milena Petelinšek
Kaj se zgodi, ko nasilje nad telesom povzroči izgubljanje. Kot v intimni zgodovini žensk, v katerih se kaže njihov položaj neeksistenčnega. Kaj se zgodi, ko tvoje telo ni več tvoje? Kot nebivajoče po sebi, kot stanje, ko pripada nekomu ali nečemu drugemu (nekemu drugemu pomenu). Ogroženo je razvijanje telesa, saj je prepovedano gibanje in stik z zunanjim svetom. Kaj lahko povzroči tesnoba omejevanja? Telo postane last nekoga drugega. Deklice za varno okolje svojega bivanja uporabijo svoja telesa v več fazah: telo, ki ne biva, telo, ki vznika, telo, ki raste in telo, ki se razširja ter zavzame svoj prostor, ki mu pripada.

PREŠERNOV GAJ / 21.00
KUP KUNCEV / Plesna predstava (Marina Abib, Beno Novak)
Produkcija: KUD Qulenium, Casa do Movimento (Brazilija)
Koprodukcija: Kino Šiška, Maska, Performact.
Avtorja in izvedba: Marina Abib, Beno Novak
Dramaturgija: Jasmina Založnik
Svetovanje: Saša Lončar
Kostumografija: Tina Pavlin
Ilustracija in Oblikovanje: Renata do Val
Fotografija: Georgious Portugalus, Matija Lukić
Oblikovanje
Luči: Andrej Petrovčič
V predstavi se na odru srečata dva plesalca, ki prepleteta vsak svojo zgodbo v skupno pripoved. Predstava temelji na fizični manifestaciji lastnih izkušenj in je izrazito plesna in fizična. 
Delo je bilo razvito z deljenjem, dekonstrukcijo in preučevanjem življenjskih situacij, spominov, dogodkov, kateri so na naši preteklosti pustili vtis, z iskanjem vzporednic med izkustvi različnih oseb in z razvijanjem gibalnih materialov na podlagi le teh.
Govori o tem, kako na koncu koncev vsi v življenju izkusimo podobne stvari in prestanemo podobne preizkušnje – odkrivamo povezave med individualnostjo in kolektivnostjo. 

Sam naslov predstave izhaja iz južnoameriškega mita o štiristo zajcih – Centzon Tōtōchtin. 
V mitu je bog medicine Petecatl, posilil boginjo alkohola Mayahuel in rodilo se je 400 (nešteto) zajcev, kateri predstavljajo bogove opitosti – vsak s svojo nalogo in svojim karakterjem.
Ljudje so verjeli, da te skozi vsako izkušnjo ali pomemben dogodek v življenju, spremlja eden od zajcev. Smatrali so jih kot spremljevalce življenja / odraščanja ter verjeli, da ko se napiješ / opiješ, te obsede vseh 400 zajcev.
Isti mit je v svoji knjigi Alica v čudežni deželi uporabil tudi Lewis Carroll, s to razliko, da Alico skozi njene dogodivščine vodi en in isti zajec.

“Predstava govori o potrebi po našem izstopu iz cone udobja, in da si dovolimo, da nas vodi kup kuncev, da nam le ti pomagajo oditi in se vrniti, se spomniti in pozabiti, se izgubiti in najti, se smejati in jokati, začutiti izkušnjo in nas na koncu povezati v kolektivno nezavest.
Govori o nasprotjih naših čustev, odnosov in našega obstoja ter o tem, kako ta nasprotja ustvarjajo celoto / enotnost – nasprotja, zaradi katerih doživljamo življenje.
Nekaj, kar je z besedami neprevedljivo.”

Kolofon:
Projekt so omogočili: MOK, JSRSKD
Medijski sponzor: Gorenjski Glas
Direktorica Kalejdoskopa: Ana Romih
Odbor: Beno Novak, Filip Štepec, Jernej Šmid in Lucija Čermelj
Tehnična izvedba Kalejdoskopa: SUBART
Strokovno spremljanje programa: Ajda Tomazin
Oblikovanje: Eva Romih
Foto: Matija Lukić
Informacije o programu: Facebook stran KD Qulenium
Posebna zahvala: Barbari Romih in Zori Černe

 

Ostavite komentar: