
Uroš Kaurin: Pandora
Vzeti mitološke zgodbe z namenom, da bi si jih prilastil … Da bi za predstavo pregnetel njihove pomene s svojim razmislekom in s svojim jezikom … To je, kot bi delal v stalnem hrupu glasov, ki ti vztrajno prišepetavajo to, kar so o temi pred tabo že povedali in razmislili drugi. Ko gre za pripovedovanje nečesa tako starega, tako prežvečenega in tako pozabljenega, kot so mitološke zgodbe, ustvarjalec ne more biti nikoli zares prepričan, da so misli, ki jih izreka, sploh zares njegove.










